|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Šoja, Garrulus glandarius, (Linnaeus, 1758) Status: v nižinah stalnica, pozno jeseni se iz višje ležečih gozdov preseli v nižine in Sredozemlje
Velikost: 34 cm, masa 160 – 180 g, razpon peruti 55 cm
Posebnost: naša edina gozdna vrsta vrane
Značilna barva: Prevladujoča barva je rdečkasto rjava v katero so odeta ramena, tilnik in oprsje s trebuhom. Črne barve so rep in letalna peresa, slednja imajo belo obrobo. Perutka je značilno črno modro bele barve, kar je lepo vidno tako pri zloženih perutih kot v letu. Od črnega kljuna se ji pod očesom vleče črn brk. Trtica je skupaj s podrepnim perjem bela. Zaradi svoje značilne barvne oprave je šoja priljubljena ptica naravoslovnih fotografov.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: kadar je razburjena nošopiri progasto temensko perje v razmrščeno čopko
Značilno vedenje: izven gnezdilne sezone je glasna in kričava ptica kadar jo kaj zmoti. Jeseni si za zimsko zalogo skriva želod in žir, tekom zime pa ne najde vse zaloge in na ta način pomaga razširjati gozdne vrste dreves.
Razširjenost: splošna od morja do drevesne meje, v višje ležečih gozdovih je redkejša
Habitat: gozdovi, logi, parki
Čas gnezdenja: april, maj, junij
Gnezdišče: gosto grmovje, nizko gosto drevje in gosti iglavci
Gnezdo: je sorazmerno majhno in plitko, narejeno iz drobnih suhih vej, gnezdilna globelica je postlana z drobnimi koreninicami. Puha, dlake, perja in mahu ne uporablja. Gnezdo je na višini od 1,5 do 5 metrov.
Jajca: sivo modro zelena z drobnimi rjastimi pikami, velikost 31/22 mm
Leglo: 1 leglo, 5 do 7 jajc, vali samo samica
Prehrana: nevretenčarji vseh vrst, mali plazilci in mali sesalci, želod, žir, jagodičje, žito, pozimi ima zelo rada drobno mleto živalsko maščobo. Šoja ima tako kot vse vrane zelo pestro prehrano.
Ogroženost: nezakonit lov in vsesplošna kemizacija kmetijstva
Fotografije: Wikipedia  Šojino gnezdo z jajci, foto: Cosmin Manci, Birds of Romania  Hrastov želod predstavlja pomemben del šojine jesenske in zimske prehrane. Od septembra do novembra šoja preko celega dne išče in skriva želod za zimsko zalogo, katera ji omogoča preživetje v mrzlih in sneženih zimah. |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||