obvestila
gnezdilnice
foto
zgodbe
izvirne gnezdilnice
projekti
načrti
gnezdilnic
sorodne
povezave
zimsko
krmljenje
knjiga
gostov
   
● Gnezdilnice
● Zahtevane lastnosti gnezdilnic
● Klasične gnezdilnice
26 & 32 mm, sinice & vijeglavka
32 + 26 mm, pogorelček
55 mm, škorec & veliki skovik
75 mm, smrdokavra & čuk
● Gnezdilnice z ravno streho
26 & 32 mm, streha 20 cm, sinice
26 & 32 mm, streha 28 cm, sinice
● Gnezdilnice z dvokapno streho
26 & 32 mm, sinice & podlesek
● Gnezdilnice za brgleza
55 mm, votlo deblo
55 mm, krajnik z lubjem
55 mm, narezana sprednja stranica
● Gnezdilne niše za male ptice
Kratka streha 20 cm, šmarnica
Dolga streha 28 cm, sivi muhar
● Gnezdilne niše za večje ptice
Lesena niša za poslopja
Drevesa lesena niša
Niša za kozačo & lesno sovo
Gnezdilnica za pegasto sovo
● Umetna gnezda
Gajbica, mala uharica & postovka
Podstavek za štorkljino gnezdo
● Gnezdilne police
Lesena gnezdilna polica
Ytong / siporex gnezdilna polica
● Načrti gnezdilnic
● Navodila za izdelavo
Za 1 cm navzgor pomaknjeno dno
● Navodila za namestitev
Namestitev z žicami
● Napake pri izdelavi in nameščanju gnezdilnic
Napačno izdelane gnezdilnice
Napačno nameščene gnezdilnice
● Čiščenje gnezdilnic
Čiščenje - vsebina gnezdilnic
● Rdeči seznam ogroženih vrst
   
Veverica obdeluje lešnik, foto: Darinka Mladenovič   Opazovanje okolice, foto: Dare Fekonja

Veverica, Sciurus vulgaris Linnaeus, 1758
 
Status: na svojem teritoriju, ki meri od 20 do 30 ha ima več gnezd in skrivališč
Velikost: telesna dolžina 25 do 30 cm, rep 20 do 25 cm
Masa: 20 do 40 dkg
Posebnost: veverica je eden naših največjih glodavcev. Družina veveric je kar obsežna, na celem svetu je poznanih več kot 250 vrst veveric.
Značilna barva: hrbet je rjavo – rdeč, po trebuhu je bela. Rep je temnejši od hrbta. Mlade živali so temnejše od odraslih. Pri nas sta poznana dva barvna tipa: rdečkast, ki se pojavlja v nižinah vzhodne Slovenije in temno rjav, ki prevladuje v osrednji in zahodni Sloveniji.
Značilna oblika: prilagojena je življenju na drevju, telo je podolgovato z močnimi zadnjimi nogami in košatim temnim repom.
Značilno vedenje: veverica je dnevno aktivna, odlično pleza in skače. Pri lovljenju ravnotežja si pomaga z velikim košatim repom. Na tleh se ne počuti varno in se ne zadržuje dolgo. Zna tudi plavati. Zime ne prespi, si pa dela zalogo semen za hladne zimske dni.
Razširjenost: splošna, od jadranske obale do drevesne meje
Habitat: gozdovi vseh vrst, živi in giblje se predvsem v drevesnih krošnjah
Gnezdišče: gnezdo si spleta v drevesnih krošnjah, najpogosteje v krošnjah gostih iglavcev, na višini od 4 do 8 m.
Gnezdo: za osnovo uporabi drobne veje, notranjost pa postelje z mahom in suho travo. Zunanji premer gnezda je približno 30 cm, notranji pa okoli 15 cm. Gnezdi in prenočuje tudi v večjih drevesnih duplih in gnezdilnicah od koder prežene pernate stanovalce.
Leglo: dve legli na leto
Mladiči: 2 do 6 golih in slepih mladičev se sprva skoti aprila, samica jih doji 7 do 10 tednov. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti.
Prehrana: predvsem vegetarijanska: vse vrste semen gozdnega drevja, orehi in lešniki, sadje, gobe in razna zelišča ter žuželke. Kadar naleti na ptičja legla, tako v duplih v katera se lahko zrine kot na prostem, jih pospravi.
Plenilci: večje sove, kragulj, divja mačka, obe kuni in lisica
Ogroženost: zaenkrat ni videti, da bi bila ogrožena. Veverica ni lovna divjad in je preko celega leta zaščitena.


To gnezdo je narejeno v škorčnici in je namenjeno zarodu, gnezdno gradivo je fina suha trava in drevesna volna. Veverica z zarodnim gnezdom napolni celo gnezdilnico, na sredini pa uredi gnezdilno globelico. Spalna gnezda niso tako temeljito in skrbno urejena.


Dva tedna star mladič veverice, foto: Wikipedia


Veverica uporablja večje gnezdilnice (gnezdilnice z vhodno odprtino 55 in 75 mm) tudi za shranjevanje hrane za zimo. Kadar naletimo na veveričjo zalogo hrane jo pustimo pri miru, veverici bo omogočila preživetje zime. Takšno gnezdilnico očistimo šele prve dni aprila, do takrat bo veverica že porabila zimsko zalogo, preostala hrana pa bo takrat zaradi vlage v gnezdilnici, večinoma uničena, foto: Jani Vidmar

 
● Sekundarne ptice duplarice
Menišček (Periparus ater)
Močvirska sinica (Poecile palustris)
Plavček (Cyanistes caeruleus)
Velika sinica (Parus major)
Brglez (Sitta europaea)
Poljski vrabec (Passer montanus)
Belovrati muhar (Ficedula albicollis)
Pogorelček (Phoenicurus phoenicuru)
Vijeglavka (Jynx torquilla)
Škorec (Sturnus vulgaris)
Golob duplar (Columba oenas)
Smrdokavra (Upupa epops)
Zlatovranka (Coracias garrulus)
Mali skovik (Glaucidium passerinum)
Veliki skovik (Otus scops)
Čuk (Athene noctua)
Koconogi čuk (Aegolius funereus)
● Gnezdilci gnezdilnih niš
Šmarnica (Phoenicurus ochruros)
Bela pastirica (Motacilla alba)
Sivi muhar (Muscicapa striata)
Kavka (Corvus monedula)
Lesna sova (Strix aluco)
Kozača (Strix uralensis)
Pegasta sova (Tyto alba)
● Gnezdilci umetnih gnezd
Postovka (Falco tinnunculus)
Mala uharica (Asio otus)
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
● Gnezdilci gnezdilnih polic
Povodni kos (Cinclus cinclus)
Siva pastirica (Motacilla cinerea)
Kmečka lastovka (Hirundo rustica)
● Gnezditev sesalcev in žuželk
Podlesek (Muscardinus avellanarius)
Polh (Glis glis)
Gozdna miš (Apodemus sylvaticus)
Veverica (Sciurus vulgaris)
● Plenilci gnezdilnic
Veliki detel (Dendrocopos major)
Velika podlasica (Mustela erminea)
Kuna zlatica (Martes martes)
Črna podgana (Rattus rattus)
Polž lazar (Arion spp.)
   design by e.orbit   2024 gnezdilnice