obvestila
gnezdilnice
foto
zgodbe
izvirne gnezdilnice
projekti
načrti
gnezdilnic
sorodne
povezave
zimsko
krmljenje
knjiga
gostov
   
● Zimsko krmljenje ptic
Hrana primerna za krmljenje
Ptice, prehrana po vrstah
Napake pri zimskem krmljenju ptic
● Krmilnice, različni tipi
Klasične krmilnice
Krmilna korita
Talno krmišče
Talno krmišče za kanjo
Lojene pogače
Maščobne obešanke s semeni
Okenske police
Na vejo nataknjena jabolka in kaki
Na vejo nataknjen koruzni storž
Jabolko premazano z maščobo
Kosi loja obešeni na vejah
Krmilniki za piščance
Cevaste krmilnice
1,5 litrska plastenka
Po deblu namazana maščoba
Hranjenje ptic z roke
Poletni vodni napajalnik
   
Podvrsta z belo glavo   Podvrsta s črno črto nad očmi

Dolgorepka, Aegithalos caudatus, (Linnaeus, 1758)
 
Status: stalnica in klatež
Velikost: 14 cm, masa 8 – 10 g, razpon peruti 18 cm
Posebnost: dolg stopničast rep dolžine 8 do 9 cm, med našimi malimi pticami ima dolgorepka najdaljši rep, dolg je kot celo telo
Značilna barva: bel trebuh z rdečkastim nadihom po bokih, črne peruti in črn rep. Pri severni podvrsti je glava popolnoma bela, pri južni pa se nad očmi vleče črn pas. Pri nas živiti obe podvrsti, nemalokrat v skupnem gnezdečem paru. Naše jate večinoma sestavljajo osebki obeh podvrst.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj po barvi perja ne razlikujeta
Značilna oblika: majhno okroglo telo s kratkim črnim kljunom in z dolgim repom
Značilno vedenje: dolgorepke so zelo družabne ptice, izven gnezdilne sezone se zadržujejo v manjših jatah v katerih je od 10 do 30 ptic, spreletavajo se po gozdu in skupno iščejo hrano
Razširjenost: splošna
Habitat: mešani in listnati gozdovi s podrastjo, gosto obraščeni rečni bregovi
čas gnezdenja: marec, april, maj, junij
Gnezdišče: rogovile tesno ob deblu nizkega drevja in grmovja
Gnezdo: samica splete iz drevesne volne, mahu, pajčevine in lišajev gosto okroglo gnezdo s stranskim vhodom, notranjost postelje z dlako in drobnim perjem. Dolgorepka prične z gnezdenjem že v drugi polovici marca, gnezdo je dobro grajeno in toplotno dobro izolativno. Višina gnezda je 1,5 do 3 metra.
Jajca: bela z rdečkastimi pikami, velikost 14/11 mm
Leglo: 2 legli v katerih je 7 do 10 jajc.
Prehrana: listne uši in kaparji, drobne žuželke, pozimi na krmilnici živalska maščoba
Ogroženost: zaenkrat ni videti ogrožena
Fotografije: Wikipedia


Samica dolgorepke pri gradnji gnezda, foto: Dare Fekonja


Hranjenje speljanih mladičev, foto: Wikipedia


Dolgorepke obiskujejo krmilnice postavljene blizu gozda, hranijo se na kosih govejega loja in na lojenih pogačah. Izven gnezdilne sezone se dolgorepke zadržujejo v manjših jatah, od 10 do 30 osebkov, skupaj iščejo hrano po drevesnih krošnjah, foto: Tone Trebar
 
● Redni obiskovalci krmilnic
Taščica (Erithacus rubecula)
Kos (Turdus merula)
Brinovka (Turdus pilaris)
Domači vrabec (Passer domesticus)
Ščinkavec (Fringilla coelebs)
Pinoža (Fringilla montifringilla)
Zelenec (Carduelis chloris)
čižek (Carduelis spinus)
Dlesk (Coccothraustes coccothrau.)
Lišček (Carduelis carduelis)
Kalin (Pyrrhula pyrrhula)
Turška grlica (Streptopelia decaocto)
● Redki obiskovalci krmilnic
Kanja (Buteo buteo)
Srednji detel (Dendrocopos medius)
Pivka ali siva žolna (Picus canus)
Rumeni strnad (Emberiza citrinella)
Stržek (Troglodytes troglodytes)
čopasta sinica (Lophophanes crista.)
Gorska sinica (Poecile montanus)
Dolgorepka (Aegithalos caudatus)
Siva pevka (Prunella modularis)
Mali krivokljun (Loxia curvirostra)
Šoja (Garrulus glandarius)
Sraka (Pica pica)
Planinska kavka (Pyrrhocorax gracu.)
● Pernati plenilci pri krmilnicah
Skobec (Accipiter nisus)
Kragulj (Accipiter gentilis)
Sokol selec (Falco peregrinus)
   design by e.orbit  © 2025 gnezdilnice