obvestila
gnezdilnice
foto
zgodbe
izvirne gnezdilnice
projekti
načrti
gnezdilnic
sorodne
povezave
zimsko
krmljenje
knjiga
gostov
   
● Gnezdilnice
● Zahtevane lastnosti gnezdilnic
● Klasične gnezdilnice
26 & 32 mm, sinice & vijeglavka
32 + 26 mm, pogorelček
55 mm, škorec & veliki skovik
75 mm, smrdokavra & čuk
● Gnezdilnice z ravno streho
26 & 32 mm, streha 20 cm, sinice
26 & 32 mm, streha 28 cm, sinice
● Gnezdilnice z dvokapno streho
26 & 32 mm, sinice & podlesek
● Gnezdilnice za brgleza
55 mm, votlo deblo
55 mm, krajnik z lubjem
55 mm, narezana sprednja stranica
● Gnezdilne niše za male ptice
Kratka streha 20 cm, šmarnica
Dolga streha 28 cm, sivi muhar
● Gnezdilne niše za večje ptice
Lesena niša za poslopja
Drevesa lesena niša
Niša za kozačo & lesno sovo
Gnezdilnica za pegasto sovo
● Umetna gnezda
Gajbica, mala uharica & postovka
Podstavek za štorkljino gnezdo
● Gnezdilne police
Lesena gnezdilna polica
Ytong / siporex gnezdilna polica
● Načrti gnezdilnic
● Navodila za izdelavo
Za 1 cm navzgor pomaknjeno dno
● Navodila za namestitev
Namestitev z žicami
● Napake pri izdelavi in nameščanju gnezdilnic
Napačno izdelane gnezdilnice
Napačno nameščene gnezdilnice
● Čiščenje gnezdilnic
Čiščenje - vsebina gnezdilnic
● Rdeči seznam ogroženih vrst
 
Gnezdilnice, zakaj jih postavljamo?
 
Obstaja kar nekaj tehtnih razlogov, zakaj je nujno potrebno nameščati gnezdilnice po vrtovih, parkih in gozdovih. Prvi in najbolj opazen je, da v naravi zaradi naših človeških posegov primanjkuje naravnih dupel. Iz gozdov in vrtov se odstranjujejo vsa bolna in odmrla drevesa, v katerih si detli in žolne kot primarni duplarji dolbejo svoja dupla, ta dupla pa potem naslednja leta zasedejo sekundarni duplarji, kot so: sinice, brglez, muharji, škorec in smrdokavra, če naštejem samo najbolj poznane. Drugi razlog je ta, da z nameščanjem gnezdilnic po vrtovih in parkih, v katerih še ni starega drevja, ustvarimo primerna gnezdišča za sekundarne ptice duplarice. Posebno sinice, brglez, pogorelček, šmarnica, poljski in domači vrabec ter muharji so zelo zaželeni v vrtovih, ker po sadnem drevju pobirajo žuželke in njihove ličinke ter na ta način skrbijo za ravnovesje žuželk okoli našega doma. Brez ptic ni možna biološka pridelave sadja, zelenjave in poljščin! Tretji razlog pa je vzgojni oziroma sociološki. Mnogim ptice poosebljajo pristen stik z naravo. To velja še posebno takrat, kadar jih privabimo v bližino svojih bivališč: pozimi s krmilnicami, spomladi in poleti pa z gnezdilnicami. Na ta način lahko ptice nemoteno opazujemo pri njihovem vsakdanu. Ti »opazovalni rekviziti« sodijo na vsak vrt. Na ta način se gnezdeče ptice približajo človeku, ki tako razvija posluh za naravo in njeno ohranjanje. In slednje je v današnjem času vsesplošne degradacije naravnega okolja zelo pomembno!

 
Velika sinica pri hranjenju mladičev in odnašanje iztrebkov, foto: Ivan Esenko
 
 
Da bo gnezdilnica kar najbolj služila svojemu namenu, mora izpolnjevati nekaj strogih zahtev. Zelo pomembno je, da je gnezdilnica funkcionalna in varna. To pomeni, da mora biti v gnezdilnici dovolj prostora za leglo in da je kvalitetno izdelana. Za ptice do velikosti vrabca je minimalna površina notranjega dna 12 cm x 12 cm, za škorca 15 cm x 15 cm oziroma temu ustrezni notranji premer dupla. Globina gnezdilnice za male vrste sinic in za ptice velikosti vrabca in velike sinice merjeno od dna do spodnjega roba vhodne odprtine naj bo 14 cm. Podobno velja za škorca, globina gnezdilnice naj bo 17 cm. Večje globine gnezdilnic so nefunkcionalne, ker morajo ptice znašati prevelika gnezda. V gnezdilnico ne nameščamo nobenih klinčkov in drugih ''pripomočkov'' za oprijemanje in plezanje, ker so pticam v napoto. 
Naslednja zahteva, ki naj jo izpolni gnezdilnica je, da jo lahko s sprednje strani ali z vrha odpremo, da po končani gnezditvi odstranimo staro gnezdno gradivo. Pri izdelavi gnezdilnice naj nas vodi misel, da naj kar najbolj posnema naravno duplo, na katera so se ptice tekom evolucije prilagodile. Lepo in domiselno izdelane gnezdilnice pa so lahko tudi okras hiše in vrta.
 
Kot kažejo dosedanje dolgoletne ptičarske izkušnje, velikost gnezdilnice, poleg količine in vrste prehrane, neposredno vpliva na velikost legla. To velja za vse sekundarne duplarje. V večjih duplih in gnezdilnicah so legla večja, ker imajo ptice več prostora in zraka. V večjih gnezdilnicah ptice tudi mnogo lažje vzdržujejo higieno. Napačno je splošno laično mnenje, da mora biti gnezdilnica majhna. V gnezdilnici mora biti dovolj prostora za ptičjo družino! Ali ste že kdaj opazovali mlade škorce v premajhnem duplu? Namesto, da bi bilo v leglu 4 do 5 mladičev, sta samo dva in še ta dva vsa ponesnažena.
 
Ptice pevke, tako prostognezdeče kot duplarji, si za vsako gnezditev gradijo novo gnezdo. To velja tudi za nadomestna legla. Sekundarne ptice duplarice včasih same odstranijo staro gnezdno gradivo ali pa naredijo novo gnezdo kar čez starega in tako prekrijejo staro gnezdno gradivo in morebitne mrtve mladiče in neizvaljena jajca predhodnega legla. Kadar po končani gnezditvi mi odstranimo staro gnezdo, pticam naredimo dobrodošlo uslugo. V gnezdnem gradivu se velikokrat nahajajo razni zajedalci, kot so klopi, perojedi ali tekuti (to so izključno ptičji zajedalci, prehranjujejo se s ptičjim perjem), mahovni čmrlj, muhe kožuharice in tudi kakšno mravljišče ali osje gnezdo se včasih najde. Po speljavi se mladiči vseh vrst duplaric zaradi svoje varnosti nikoli več ne vrnejo nazaj na prenočevanje v gnezdo, tako kot je to poznano pri kmečkih lastovkah in belih štorkljah. Prazna in dobro zaprta gnezdilnica je tako pripravljena za naslednjo gnezditev.
 
Zelo pomembno vlogo pri zasedanju gnezdilnic ima velikost vhodne odprtine, saj je od nje odvisno, katera vrsta ptice bo gnezdilnico lahko naselila. V priloženih načrtih so navedene ustrezne vhodne odprtine za posamezne vrste ptic. Velikost vhodne odprtine je zelo pomembna, ker na ta način preprečimo plenjenje in spodrivanje manjših vrst. Tako, na primer, škorec prežene in spodrine veliko sinico, ki gnezdi v škorčnici. Podobno velika sinica spodrine ostale manjše vrste sinic, kadar ji to dopušča dovolj velika vhodna odprtina. To je razlog, zakaj je tako pomembna velikost vhodne odprtine! Male vrste sinic le izjemoma in v skrajni sili naselijo gnezdilnice z vhodno odprtino 32 mm in podobno, velika sinica le izjemoma zaseda škorčnice z vhodno odprtino 50 mm.
Za ptice je veliko bolj pomembna gnezdilna varnost kot ponujena neprimerna gnezdilna možnost!
 
Poznamo še eno vrsto gnezdilnic, to so gnezdilne niše. Namenjene so žužkojedim pticam: šmarnici, sivemu muharju in beli pastirici. Te vrste ptic pravzaprav niso popolni duplarji, ustrezajo jim gnezdilne niše stavb. Njihova naravna gnezdišča so luknje in špranje v skalnih stenah. Večje gnezdilne niše pa so namenjene sovam, postovki in kavki.
 
Verjamem, da bodo napotki in nasveti, zbrani na tej spletni strani, marsikoga vzpodbudili k domači izdelavi gnezdilnic, uspeh pri privabljanju ptic gnezdilk pa vas navdušil nad opazovanjem njihovega življenja v vaši neposredni okolici. Želim vam veliko zadovoljstva v ptičji družbi!
 
Najlepše se zahvaljujem vsem avtorjem slik, katere so nesebično prispevali za objavo na tej spletni strani. Brez njihove pomoči, bi bilo to delo mnogo bolj skromno.


 
Ljubljana, december 2006                                                                                  Aleksander Pritekelj


 
Literatura za ptice
Ptice okoli našega doma, Iztok Gaister, ČZP Kmečki glas, 1977
Naši ptiči, Janez Gregori in Ivan Krečič, Državna založba Slovenije, 1979
Slovenske ptice, Iztok Gaister, Mladinska knjiga, 1980
Ptice Slovenije, Werner Muller in Al Vrezec, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), 1998
Gozdne ptice Slovenije, Tomi Trilar in Al Vrezec, Mladinska knjiga, 2004
 
Literatura o številu parov v Sloveniji
Ptice Slovenije – mali priročnik
Avtorja: Werner Muller, Al Vrezec
Soavtorji, prevajalci: Borut Mozetič, Borut Rubinič, dr. Peter Trontelj
Izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Tisk: Gepard 1, Koper, 1998
 
Literatura za male sesalce
Kryštufek B., Krže B., Honigsfeld M., Leskovic B., Zveri I. Kune (Mustelidae), Ljubljana: Lovska zveza Slovenije, 1986
Kryštufek B., Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1991
Velika enciklopedija: Sesalci, Založba mladinska knjiga, 1996
Podlesek, najmanjši polh, Milan Vogrin, Gea, november 2002
Polh - neznani znanec iz sosednjega gozda, Boris Kryštufek, Gea, januar 2004
 
● Sekundarne ptice duplarice
Menišček (Periparus ater)
Močvirska sinica (Poecile palustris)
Plavček (Cyanistes caeruleus)
Velika sinica (Parus major)
Brglez (Sitta europaea)
Poljski vrabec (Passer montanus)
Belovrati muhar (Ficedula albicollis)
Pogorelček (Phoenicurus phoenicuru)
Vijeglavka (Jynx torquilla)
Škorec (Sturnus vulgaris)
Golob duplar (Columba oenas)
Smrdokavra (Upupa epops)
Zlatovranka (Coracias garrulus)
Mali skovik (Glaucidium passerinum)
Veliki skovik (Otus scops)
Čuk (Athene noctua)
Koconogi čuk (Aegolius funereus)
● Gnezdilci gnezdilnih niš
Šmarnica (Phoenicurus ochruros)
Bela pastirica (Motacilla alba)
Sivi muhar (Muscicapa striata)
Kavka (Corvus monedula)
Lesna sova (Strix aluco)
Kozača (Strix uralensis)
Pegasta sova (Tyto alba)
● Gnezdilci umetnih gnezd
Postovka (Falco tinnunculus)
Mala uharica (Asio otus)
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
● Gnezdilci gnezdilnih polic
Povodni kos (Cinclus cinclus)
Siva pastirica (Motacilla cinerea)
Kmečka lastovka (Hirundo rustica)
● Gnezditev sesalcev in žuželk
Podlesek (Muscardinus avellanarius)
Polh (Glis glis)
Gozdna miš (Apodemus sylvaticus)
Veverica (Sciurus vulgaris)
● Plenilci gnezdilnic
Veliki detel (Dendrocopos major)
Velika podlasica (Mustela erminea)
Kuna zlatica (Martes martes)
Črna podgana (Rattus rattus)
Polž lazar (Arion spp.)
   design by e.orbit   2024 gnezdilnice