 |
|
 |
| Samec, foto: Tone Trebar |
|
Samica s hrano v kljunu, foto: Ivan Esenko |
Šmarnica, Phoenicurus ochruros, (Gmelin, 1774)
Status: selivka, prezimuje v Sredozemlju, iz prezimovališč se vrne marca
Velikost: 14 cm, masa 15 – 20 g, razpon peruti 25 cm
Posebnost: v septembru in oktobru, na svoji jesenski selitveni poti prične ponovno prepevati
Značilna barva: črna prsa, čelo in lica ter belo ogledalce na perutki pri samcu spomladi, rdečkast rep pri obeh spolih
Spolna dvoličnost: spola se med seboj razlikujeta po obarvanosti perja
Značilna oblika: tipična za rdečerepke
Značilno vedenje: poseda na izpostavljenih mestih in potresava z repom
Razširjenost: splošna, v Sloveniji gnezdi do 80.000 parov
Habitat: po naseljih, tako mestih kot vaseh, skalovje visoko v gorah nad gozdno mejo
čas gnezdenja: april, maj, junij, julij
Gnezdišče: strešne lege, zidne luknje, v visokogorju skalne špranje, gnezdilne niše
Gnezdo: suhe travne bilke, malo mahu, postlano s finim perjem
Jajca: bela, velikost 19/14 mm
Leglo: dve legli, v prvem leglu je 5 do 6 jajc, v drugem pa so 3 do 4 jajca
Prehrana: žuželke, pozno poleti in jeseni tudi plodovi, recimo bezgove jagode
Ogroženost: šmarnica se je v zadnjih desetletjih 20. stoletja razširila po naseljih v nižinah. Zaenkrat ni videti, da bi bila ogrožena.
 
Jaca šmarnice so snežno bela, foto: Wikimedia Ravnokar izvaljeni mladiči, foto: Wikimedia
 
Speljan mladič šmarnice, foto: Tone Trebar V drugi polovici poletja se šmarnice prehranjujejo
tudi s plodovi bezga, foto: Zmago Malavašič
 
Približno 2 tedna star mladič kukavice v gnezdu šmarnice, foto: Barbara in Bojan Klarič Rozman
Zelo, zelo redko se zgodi, da imamo priložnost opazovati odraščanje mladiča kukavice v gnezdu krušnih staršev na domačem dvorišču. Gnezdo šmarnice je postavljeno pod stropom manjšega gospodarskega poslopja v bližini gozda.
|