 |
|
 |
Odrasla ptica, foto: Christian Svane - Wikipedia |
|
Značilen rjavo - rdeč hrbet, foto: Dietmar Nill |
Zlatovranka, Coracias garrulus, Linnaeus 1758
Status: selivka, prezimuje v Afriki, iz prezimovališč se vrne v drugi polovici aprila
Velikost: dolžina 31 cm, masa 130 – 160 g, razpon peruti 58 cm
Posebnost: v letu dobro vidno večinoma turkizno modro perje
Značilna barva: zlatovranka je ena najbolj pisanih ptic Evrope. Glava, vrat in spodnja stran so svetlo modre barve in se zelenkasto svetijo, hrbet je rdečkast, trtica temno modra peruti temno in svetlo modre. Oči so temno rjave, noge temno rumene. Zaradi prevladujoče modre barve v kombinaciji z rjavim hrbtom je ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto ptice.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: močna postava, velika glava, dolg in močan kljun, konica zgornjega kljuna je zakrivljena
Značilno vedenje: rada poseda po telefonskih in elektrinčih napeljavah, od koder preži na plen. Pri območnem spreletavanju se samec v zraku vratolomno obrača.
Razširjenost: domnevno izumrla vrsta, sicer je bila razširjena regionalno
Habitat: nižinska odprta pokrajina s starim visokim drevjem, gozdni rob, visokodebelni sadovnjaki
čas gnezdenja: maj, junij, julij
Gnezdišče: večja drevesna dupla, luknje v peščenih stenah, zidne luknje in gnezdilnice
Gnezdo: skromno gnezdo je narejeno iz suhega, drobnega rastlinskega gradiva, postlano s perjem in dlako
Jajca: bela, velikost 35/28 mm
Leglo: eno leglo, v leglu je 4 do 5 jajc
Prehrana: večje žuželke, deževniki in mali talni vretenčarji
Ogroženost: domnevno izumrla vrsta (Ex?), v Sloveniji je verjetno že izumrla, kakšen osamljen par še gnezdi v severno vzhodni Sloveniji. Zlatovranka izumira zaradi vsesplošne kemizacije podeželja, pomankanja ustreznih gnezdišč in degradacije afriških prezimovališč.

Zlatovranka lovi plen z izpostavljene preže od koder ima dober pregled, foto: Wikipedia |