Kozača, Strix uralensis, Pallas, 1771
Status: stalnica in klatež, iz višje ležečih prebivališč se v hudi zimi pomakne v nižje gozdove
Velikost: 55 – 60 cm, masa 600 – 800 g, razpon peruti 115 – 125 cm
Posebnost: leta in lovi tudi podnevi, naša druga največja sova
Značilna barva: na svetli osnovi je temno rjava in črno progasta
Spolna dvoličnost: samica je malo večja od samca
Značilna oblika: izgleda kot velika svetla lesna sova, dolg zaokrožen rep
Značilno vedenje: v bližini gnezda je kozača zelo napadalna in neusmiljeno brani svoje leglo.
Razširjenost: lokalna, po najnovejši oceni gnezdi v Sloveniji 600 – 700 parov kozač, kar predstavlja 5% celotne evropske populacije
Habitat: višje ležeči gozdovi
čas gnezdenja: marec, april ,maj
Gnezdišče: gnezda ujed, večja dupla v polomljenih in trhlih drevesih, gnezdilnice nastlane s slamo, žaganjem ali suho travo
Gnezdo: gnezda ne gradi
Jajca: bela, velikost 51/42 mm
Leglo: eno leglo, 2 do 5 jajc. V letih, ko je hrane malo ne gnezdi.
Prehrana: miši, voluharji, polhi, ptice
Ogroženost: ranljiva vrsta (V). Občutljiva je na pretirano sečnjo debelih in starih dreves in vsa druga gozdna dela v času gnezdenja. Zaradi drage nafte se povečuje izraba lesne biomase, kar lahko privede do neslutenega plenjenja lesa in vsesplošnih gozdnih katastrof. Potrebno je postavljati gnezdilnice, ki jih na vso srečo sprejema. Ponovno je potrebno vpeljati ekstenzivno rabo gozda.
|