 |
|
 |
Smrdokavra, redka in skrivnostna lepotica,
foto: Darinka Mladenovič |
|
Leglo smrdokavre v večjem naravnem duplu,
foto: Dare Fekonja |
Smrdokavra, Upupa epops,Linnaeus 1758
Status: selivka, prezimuje v afriških savanah, iz Afrike se vrne v drugi polovici aprila
Velikost: 27 cm, masa 70 – 80 g, razpon peruti 45 cm
Posebnost: ker ima krnjav jezik, vrže plen v zrak in ga prestreže s kljunom. Mladiči, dokler so v gnezdu, izločajo iz trtičnih žlez smrdljivo snov, tako da je vse gnezdo zasmrajeno, od tu tudi njeno slovensko ime
Značilna barva: oranžna glava, vrat in hrbet, črno bele peruti in rep
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: dolg rahlo upognjen kljun in perjanica na glavi
Značilno vedenje: v letu izgleda kot velik, pisan metulj
Razširjenost: splošna vendar je maloštevilna, v Sloveniji gnezdi do 1.500 parov
Habitat: polja, gozdni robovi, svetli in redki gozdovi, ki so v bližini polj, sadovnjaki
čas gnezdenja: maj, junij, julij
Gnezdišče: drevesna dupla, skladovnice drv, večje luknje med drevesnimi koreninami, gnezdilnice
Gnezdo: borno gnezdo iz lesnega drobirja in suhe trave
Jajca: bela, velikost 26/18 mm
Leglo: eno leglo, v prvem leglu je 6 do 8 jajc, v nadomestne leglu je 4 do 6 jajc
Prehrana: deževniki, bramorji, kobilice in ostale talne žuželke
Ogroženost: kritično ogrožena vrsta (E1). Ogroža jo vsesplošna kemizacija podeželja, uničevajne in zaraščanje ekstenzivnih sadovnjakov in pomanjkanje ustreznih gnezdišč. Nujno je potrebno večje varstvo smrdokavre s postavljanjem večjih gnezdilnic z vhodno odprtino 7 cm po gozdnih robovih in ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakih ter prenehanje uporabe kmetijskih strupov. Obstaja velika nevarnost, da bo smrdokavra doživela usodo zlatovranke!
 
Perjanica, foto:Wikipedia Hranjenje mladičev v naravnem duplu,
foto: Nick Lloyd |